Domov - Kadri - Nagradni razpis za študijska dela 2010

Nagradni razpis za študijska dela 2010

Nagradni razpis za študijska dela s področja zavarovanja in financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, razvojnega ali investicijskega financiranja ali uradne razvojne pomoči 2010

V okviru programa spodbujanja raziskovalnih nalog in drugih strokovnih del s področja neposrednih ali posrednih dejavnosti SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID banke) razpisuje SID banka nagrade za študijska dela (seminarske in diplomske naloge, raziskave, magistrske naloge in doktorske disertacije) študentov ekonomskih, pravnih in drugih fakultet, katerih predmeti spadajo v področje zavarovanja in financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, razvojnega ali investicijskega financiranja ali uradne razvojne pomoči.

Trajanje razpisa

Razpis velja za nova dela, ki bodo dokončana v času od  1.4.2010 do 31.3.2011 in do zadnjega dneva razpisa poslana SID banki.

Teme

Teme študijskih del morajo biti s področja zavarovanja in financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, razvojnega ali investicijskega financiranja ali uradne razvojne pomoči.

Če teme ne ustrezajo priloženim primerom delovnih naslovov tem, bo Komisija za raziskovalno delo pregledala in ocenila tudi študijsko delo s prej navedenih področij, če je pred prejemom študijskega dela podala soglasje.

Obseg

Dela niso omejena po obsegu, vendar morajo pisci temo obdelati korektno in celovito, dela (praviloma v slovenskem ali angleškem jeziku) pa morajo imeti priložen tudi povzetek in seznam ključnih besed (v slovenščini in angleščini).

Komisija

Poslane naloge bo pregledala in ocenila Komisija za raziskovalno delo SID banke, ki jih bo po potrebi dala v recenzijo tudi strokovnjakom za posamezna področja; izmed poslanih del bo komisija izbrala najboljše. Nagrade bodo v obliki ponujenega odkupa materialnih avtorskih pravic.

Komisija bo študentom lahko svetovala tudi pri izboru teme in o vsebini njene dispozicije, prav tako pa tudi glede literature in drugih posameznih vprašanj.

Komisija bo predvidoma delovala v naslednji sestavi: predsednik Bojan Pecher in člani: dr. Matejka Kavčič, Saša Keleman, Janez Keržan in Roman Rojc.

Nagrajena dela

Nagrade bodo v obliki ponujenega odkupa materialnih avtorskih pravic. SID banka bo študentom ponudila odkup  vsaj treh predhodno prijavljenih del, ki bodo ustrezala kriterijem in bila poslana SID banki do 31.3.2011 (zadnji dan razpisa).

Na osnovi sklenjenih pogodb o odstopu avtorskih pravic bodo nagrajenim študentom izplačani ustrezni zneski do konca maja 2011. Ti zneski bodo na osnovi omenjenih pogodb v neto znesku za posamezno strokovno delo znašali:

magistrske in specialistične naloge, doktorske disertacije

diplomske naloge

drugo

250 € - 900 €

200 € - 700 €

150 € - 500 €

 

Imena nagrajencev bodo, če se bodo fakultete s tem strinjale, objavljena na oglasnih mestih njihovih fakultet in na domači spletni strani SID banke (http://www.sid.si), pri čemer se s prijavo dela šteje, da se nagrajenci s tem strinjajo.

SID banka prejetih del ne vrača in bodo drugim študentom ter zainteresiranim na razpolago v njeni strokovni knjižnici.

Nagrajena dela so avtorji dolžni dostaviti SID banki tudi v elektronski obliki: MS Word, na zgoščenki  ali po elektronski  pošti (z varnostno zaščito, ki preprečuje nadaljnje kopiranje študijskega dela), in sicer na naslov: sb{jtlpwbmop/efmpAtje/tj.

Na predlog SID banke pa so jih v celoti ali v skrajšani obliki dolžni ponuditi v objavo tudi ustrezni strokovni publikaciji. SID banka pridobi za nagrajena študijska dela tudi pravico njihove objave na svoji domači spletni  strani (www.sid.si).

Prijava naj vsebuje:

ime in priimek študenta   

naslov (ev. tudi elektronski naslov)

telefonsko številko študenta

enotno matično številko občana

številko računa in naziv banke

davčno številko in občino stalnega bivališča

ime in sedež fakultete

letnik in stopnjo študija (ter ime in priimek mentorja)

naslov in kratko dispozicijo študijskega dela.

Študenti naj prijave del in študijska dela pošljejo na naslov:

SID-Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana

(Komisija za raziskovalno delo)

Ulica Josipine Turnograjske 6

1000 Ljubljana

(ali po elektronski pošti na naslov: sb{jtlpwbmop/efmpAtje/tj)

 

Primeri delovnih naslovov tem

1. Analiza slovenskega trga kreditnih zavarovanj

  • Analiza obstoječega stanja na slovenskem trgu
  • Primerjava slovenskega trga s trgi nekaterih drugih držav članic EU
  • Analiza finančne vrzeli
  • Vloga in pomen SID-Prve kreditne zavarovalnice za slovensko gospodarstvo

2. Analiza slovenskega bančnega trga

  • Analiza obstoječega stanja na slovenskem trgu
  • Analiza finančnih vrzeli po posameznih kategorijah
  • Pomen zapolnjevanja finančnih vrzeli za slovensko gospodarstvo in vloga SID banke
  • Pomen zapolnjevanja finančnih vrzeli za trajnostni razvoj Slovenije in vloga SID banke
  • Vloga SID banke pri kataliziranju razvoja finančnih instrumentov

3. Analiza možnosti za učinkovito podporo in pospešitev internacionalizacije slovenskega gospodarstva

  • Vrste internacionalizacije
  • Analiza ukrepov države pri pospeševanju internacionalizacije
  • Vloga in pomen SID banke
  • Analiza tujih podpornih sistemov na področju internacionalizacije gospodarstev
  • Predlog izboljšanja trenutnega podpornega sistema v Sloveniji

4. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva

  • Konkurenčnost slovenskega gospodarstva, merjena po IMD in WEF
  • Pomen SID banke za konkurenčnost slovenskega gospodarstva
  • Sistemski ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva
  • Vloga SID banke v njih

5. Cenejša in učinkovitejša država na področju spodbujanja trajnostnega razvoja

  • Analiza sistema (SWOT)
  • Ukrepi za izboljšanje učinkovitosti sistema
  • Pomen zasledovanja načela »vse na enem mestu«
  • Analiza (učinkov) programov razvojnega financiranja in izdajanja jamstev za MSP v Republiki Sloveniji s strani pooblaščenih agencij
  • Vloga SID banke

6. Črpanje sredstev EU

  • Analiza strukturnih in kohezijskih sredstev EU
  • Analiza možnosti za pospešitev črpanja sredstev EU
  • Potencialna vloga SID banke pri pospeševanju črpanja

7. Učinkovito usmerjanje sredstev za Mednarodno razvojno sodelovanje

  • Analiza trenutnega slovenskega sistema MRS
  • Analiza njegove učinkovitosti
  • Vpliv MRS na nacionalne politične in gospodarske cilje ter obratno
  • Uporaba MRS v gospodarske namene (vezana in/ali nevezana pomoč)
  • Pomen Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj.

8. Reševanje podjetij v težavah

  • Regulativa EU
  • Primerjalna analiza slovenskega sistema s sistemi drugih držav članic EU
  • Razlogi za in proti aktivnejši vlogi razvojnih bank v temu pogledu

9. Vzpodbujanje trajnostnega razvoja v Sloveniji s finančnimi instrumenti

  • Definicija trajnostnega razvoja v Sloveniji
  • Identifikacija ključnih problemov v Sloveniji, ki omejujejo njen trajnostni razvoj
  • Pomen zasebnih inštitucij pri spodbujanju trajnostnega razvoja v Sloveniji s finančnimi inštrumenti in ocena finančnih vrzeli
  • Pomen javno-spodbujevalnih inštitucij pri spodbujanju trajnostnega razvoja v Sloveniji s finančnimi inštrumenti
  • Vloga in pomen SID banke v tem pogledu
  • Ocena učinkovitosti javno-spodbujevalnih finančnih inštrumentov ter predlogi izboljšav

10. Identifikacija finančnih vrzeli (metodologija)

  • Metodologije ocenjevanja finančnih vrzeli
  • Dobra tuja praksa pri ocenjevanju finančnih vrzeli
  • Izbor najprimernejše metodologije, ki bo upoštevala značilnosti poslovanja izvozne in razvojne banke

11. Konkretne analize finančnih vrzeli na naslednjih posamičnih področjih

  • Mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, zlasti na področju dolgoročnih poslovnih transakcij, ki udeležencem omogočajo vstop in poslovanje na tujih trgih, vključno s povezanimi uvoznim transakcijami, pripravi na mednarodne gospodarske posle, na področju neposrednih investicij v tujini, ipd.
  • Mala in srednja podjetja
  • Podjetništvo in tvegan kapital oz. financiranje podjetniških projektov v vseh fazah razvoja
  • Raziskave, razvoj in inovativnost
  • Izobraževanje (izboljševanje nivoja izobrazbe, znanj in upravljanja znanj, prekvalifikacije ter pridobivanje specifičnih znanj)
  • Zaposlovanje (predvsem težje zaposljivih oseb)
  • varovanje okolja in energetska učinkovitost (npr. ustrezno ravnanje z odpadki, ustrezna raba naravnih dobrin, naložbe v infrastrukturo varstva okolja, izraba obnovljivih virov energije, učinkovita raba energije, ipd.)
  • Regionalni razvoj (zagotavljanje skladnega razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni, zmanjševanja razlik v gospodarski razvitosti in drugih aktivnosti)
  • Stanovanjsko področje (zlasti zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in spodbujanje stanovanjske gradnje, prenova in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš določenim kategorijam prebivalstva, zagotavljanje drugega okolja in pogojev, ki omogočajo ustrezne bivalne razmere)
  • gospodarska in javna infrastruktura, občinski razvoj (zlasti izboljšanje cestne, komunalne in druge infrastrukture, obnova in razvoj ter prenova mest, ipd.)
  • mednarodno razvojno sodelovanje

12. Pozitivne eksternalije

  • Definicija pozitivnih eksternalij
  • Procesi identifikacije pozitivnih eksternalij v slovenskem prostoru
  • Prenos identificiranih pozitivnih eksternalij iz EU v slovenski prostor
  • Katera so tista področja, ki zaslužijo intervencijo države (v smislu »second best solution«) in ki prinašajo pomembne družbene koristi?
  • Vloga SID banke

13. Kataliziranje razvoja slovenskega finančnega trga

  • Primerjalna analiza razvitosti slovenskega finančnega trga in finančnih trgov ostalih držav članic EU z vidika obstoja določenih finančnih instrumentov
  • Identifikacija instrumentov, ki jih ni na slovenskem trgu ali so premalo razviti
  • Ocena primernosti in smiselnosti uvedbe teh instrumentov na slovenski finančni trg.
  • Vloga SID banke

14. Primerjalna analiza razvojnega bančništva v svetu, s posebnim poudarkom na EU

  • Vloga, pomen in delovanje razvojnih bank v nacionalnih gospodarstvih
  • Primerjava delovanja razvojnih bank v EU (primerjava bank med bankami, ki so v EMU in bankami zunaj EMU)
  • Trendi na področju razvojnega bančništva
  • Statusna ureditev
  • Načini spremljanja učinkov razvojnih bank na nacionalno gospodarstvo in trajnostni razvoj
  • Vloga razvojnih bank v času globalne gospodarske krize
  • Umestitev slovenske izvozne in razvojne banke

15. Financiranje večjih projektov nacionalnega pomena

  • Sodobna dobra praksa financiranja večjih projektov nacionalnega pomena v svetu
  • Značilnosti financiranja dosedanjih večjih projektov nacionalnega pomena v Sloveniji (značilnosti, prednosti in slabosti)
  • Identifikacija bodočih večjih projektov nacionalnega pomena
  • Prenos dobre tuje prakse v slovenski prostor
  • Financiranje večjih projektov nacionalnega pomena v razmerah globalne gospodarske krize
  • Vloga javno-zasebnega partnerstva
  • Vloga SID banke

16. Prehod slovenskega izvoznega gospodarstva na nove trge

  • Identifikacija ključnih novih trgov
  • Dobra praksa pri vstopanju na nove trge
  • Vloga javno-spodbujevalnih inštitucij
  • Vloga SID banke

17. Primerjalna analiza izvozno-kreditnih agencij

  • Inštrumentarij
  • Rezultati
  • Poslanstvo, status
  • Opredelitev možnega benchmarking-a.

18. Uvajanje politik korporacijske in družbene odgovornosti

  • Dobra praksa uvajanja politik korporacijske in družbene odgovornosti v tujini s poudarkom na javno-spodbujevalnih inštitucijah
  • Dobra praksa uvajanja politik korporacijske in družbene odgovornosti v Sloveniji
  • Etični kodeks v Sloveniji
  • Listine zavez (charter) izvozno-kreditnih agencij in razvojnih bank.

19. Analiza poslovanja agencij za izterjavo dolgov

  • Dobra praksa agencij za izterjavo dolgov v EU
  • Analiza agencij za izterjavo dolgov v JVE
  • a) Identifikacija agencij
  • b) Poslovanje
  • Izterjevalne agencije in kreditne zavarovalnice (statusne, poslovne in druge povezave)

20. Panožna analiza

  • Metodologije panožne analize
  • Posamezne analize pomembnejših panog v Sloveniji
  • Primerjalna analiza posamezne pomembnejše panoge v Sloveniji s panogami v Evropski uniji in drugimi pomembnejšimi gospodarstvi s poudarkom na analizi perspektivnosti

DRUGI PRIMERI DELOVNIH TEM

Zavarovanje in financiranje izvoznih kreditov

  • Prehod od podpore slovenske komponente k podpori slovenskih nacionalnih interesov
  • Možnosti dodatne razširitve dejavnosti SID banke na področju financiranja in zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov
  • Vloga uradno podprtih izvozno-kreditnih agencij na razvitih trgih
  • Problematika doseganja praga rentabilnosti pri uradno podprti izvozno-kreditni agenciji in mednarodna pravila
  • Metodologija zavarovanja rizikov ne-suverenih javnih kupcev
  • Metodologija določanja limitov za srednjeročne rizike podjetij (corporate risk)
  • Stimuliranja izvoza z zagotavljanjem fiksnih obrestnih mer
  • Zavarovanje odkupljene terjatve (forfeiting-a)
  • Zavarovanje storitvenih garancij s strani izvozno kreditnih agencij
  • Zavarovanje financiranja priprave na mednarodne gospodarske posle-primerjalni pogled
  • Zavarovanje valutnih tveganj s strani izvozno- kreditnih agencij
  • Možnosti uporabe kreditnega zavarovanja za državni račun kot prvovrstnega instrumenta s strani bank
  • TRGOVINSKA DILEMA - financiranje trgovine in prevzem rizikov (kako (posamezni) instrumenti financiranja/zavarovanja (dokumentarni akreditivi, bančne garancije, kreditno zavarovanje...) odgovarjajo na trgovinsko dilemo (z vidika posameznih udeležencev poslovnih transakcij/njihovih interesov...)
  • KOMERCIALNI IN NEKOMERCIALNI RIZIKI plačil ter UPRAVLJANJE RIZIKOV (na ravni posamezne transakcije ali portfelja rizikov (integralno upravljanje z riziki), ocenjevanje (merjenje) rizikov)
  • VALUTNI RIZIKI (rizik konvertibilnosti (konverzije in transferja)/ koncept konvertibilnosti/ zavarovalni pogoji IKA, analiza sprememb (notranje in/ali zunanje) vrednosti EUR

Razvojno financiranje

  • Vloga uradno podprte izvozne in razvojne banke pri podpori MSP
  • Podpora razvoju MSP v RS
  • Vloga izvozne in razvojne banke pri razvoju obnovljivih virov energije
  • Financiranje razvoja in raziskav s presojo (ekonomske) upravičenosti investicij v razvoj inovacij, tehnologije in raziskav
  • Financiranje ekoloških projektov
  • Financiranje energetskih projektov
  • Financiranje gospodarske in javne infrastrukture
  • Tehnološke platforme - nastanek, razvoj, delovanje in financiranje
  • Financiranje razvoja občin
  • Subordinirano (mezzanine) financiranje (na splošno in v RS)
  • Jamstvene sheme v razvojnem bančništvu
  • Uvedba Basla II in vpliv na (cenovno) politiko bank v RS/EU

Upravljanje s tveganji

  • Upravljanje obrestnega tveganja
  • Obvladovanje IT operativnih tveganj po BASEL II
  • Nadzor nad IT sredstvi v banki
  • Model upravljanja s tveganji na področju nemarketabilnih zavarovanj z vidika vpliva na višino varnostnih rezerv in vzdržnost javnih financ
  • Izvozna in razvojna banka - razkrivanje informacij javnega značaja ter poslovna tajnost podatkov

Drugo

  • Pravne značilnosti kavcijskih zavarovanj v Sloveniji
  • Kavcijsko zavarovanje (suretyship) v svetu in slovenska zakonodaja o poroštvih (ter carinske in podobne garancije)
  • Kavcijska zavarovanja na slovenskem trgu (in možnosti njihovega razvoja)
  • Pristop bank in kavcijskih zavarovalnic pri izdaji bančnih garancij oziroma kavcijskih zavarovanjih (prevzemanje rizikov, vpliv na izpostavljenost...)
  • Zavarovanje zaupanja (fidelity insurance)
  • Pravna narava pogodb kreditnega zavarovanja
  • Predstavitev (splošnih in posebnih) pogojev kreditnega zavarovanja (in razlike z ureditvijo zavarovalne pogodbe v OZ)
  • Pridržek lastninske pravice s poudarkom izvedbe v praksi - od sklenitve dogovora do realizacije klavzule v primeru neplačila
  • Projektno financiranje
  • Dolžniški instrumenti za financiranje infrastrukturnih projektov in možnosti listinjenja
  • Listinjenje portfelja malih in srednjih podjetij v RS
  • Značilnosti (in pravni vidiki) izvedenih finančnih instrumentov (forward agreements/futures/options/credit default swaps...)
  • Viri informacij za pripravo kakovostnih bonitetnih poročil v državah nekdanje Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije

Nazaj